Srbija
Hrvatska
Bosna i Hercegovina
EU mora sprejeti dejstvo, da je svet na poti h katastrofalnemu dvigu temperatur, ki bo temeljito pretresel življenje Evropejcev in začeti pripravljati konkretne načrte.
Znanstveni svetovalci Evropske unije so v torek skupnost držav opozorili, da mora začeti pripravljati konkretne načrte za soočanje z življenjem na celini, ki jo bodo podnebne spremembe segrele za 4 stopinje Celzija.
EU mora sprejeti dejstvo, da je svet na poti h katastrofalnemu dvigu temperatur, ki bo močno presegel cilje, dogovorjene v pariškem podnebnem sporazumu, in bo temeljito pretresel življenje Evropejcev, piše Politico.
"Podnebje v Evropi se hitro spreminja. To ni oddaljeno ali abstraktno tveganje," je dejal Ottmar Edenhofer, predsednik Evropskega znanstvenega svetovalnega odbora za podnebne spremembe.
Letno za sanacijo podnebnih katastrof porabimo 45 milijard evrov
Z naraščanjem globalnih temperatur vremenski ekstremi, kot so poplave in suše, vse bolj ogrožajo evropsko družbo, gospodarstvo in ekosisteme.
V zadnjih letih je v vročinskih valovih umrlo več deset tisoč Evropejcev, na stotine pa jih je izgubilo življenje, ko so reke prestopile bregove; letni stroški sanacije podnebnih katastrof v povprečju dosegajo 45 milijard evrov.
EU brez usklajene vizije
Toda prizadevanja EU za pripravo na sedanje in prihodnje posledice globalnega segrevanja so po besedah Edenhoferja nezadostna in razdrobljena ter brez usklajene vizije.
"EU nima skupnega razumevanja, na kaj naj se kolektivno pripravi, kar vodi do neusklajenih ocen podnebnih tveganj, ki pogosto spodkopavajo obvladovanje tveganj," je dejal.
Trenutno ima EU le ohlapno strategijo prilagajanja iz leta 2021.
Večina držav članic ima nacionalne načrte ali zakonodajo z ustreznimi elementi, vendar sta tako Evropska agencija za okolje kot Evropsko računsko sodišče opozorila, da se zakonodaja med državami močno razlikuje in da nekatere strategije temeljijo na zastarelih znanstvenih ugotovitvah.
Predpostavka: Evropa bo 4 stopinje toplejša do leta 2100
Po mnenju odbora bi se morala EU zaščititi ob predpostavki, da bo celina do leta 2100 za 4 stopinje Celzija toplejša kot v predindustrijskem obdobju.
Nasvet odraža nedavni načrt francoske vlade za pripravo na Francijo, toplejšo za 4 stopinje Celzija.
Pomembno je oboje: blaženje in prilagajanje
Medtem ko ima EU obsežno zakonodajo za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, cilji ali politike na področju prilagajanja ne obstajajo.
Deloma zato, ker je težko oblikovati politike na ravni celine za podnebne vplive, ki se po resnosti in značilnostih razlikujejo ne le med 27 državami članicami, temveč tudi znotraj njihovih meja.
A prizadevanja za zmanjševanje emisij, v političnem žargonu znana kot blaženje, so praviloma deležna več pozornosti in naložb, saj se lotevajo temeljnega vzroka podnebnih sprememb, medtem ko se prilagajanje ukvarja z njihovimi posledicami.
Znanstveniki vztrajajo, da sta potrebna oba pristopa. "Uspeh globalnih prizadevanj za blaženje je ključen pri določanju prihodnjega dviga temperatur in obsega globalnih tveganj," je dejal Edenhofer. "Prilagajanje lahko zmanjša podnebna tveganja in s tem povezano škodo."
Južna Evropa še posebej na udaru
Južna Evropa se sooča z večjimi grožnjami zaradi vročine kot severne države, obalna mesta pa bodo morala obvladovati drugačna tveganja kot gorsko zaledje.
Suše v južni Evropi bodo pogostejše in hujše, bolj ko bodo globalne temperature naraščale.
Po podatkih Medvladnega odbora ZN za podnebne spremembe (IPCC) se bo pri 2 stopinjah globalnega segrevanja z vodnim pomanjkanjem soočalo več kot tretjina prebivalstva regije, pri 3 stopinjah pa bi se ta delež podvojil.
Omejevanje segrevanja zmanjšuje to tveganje.
Za obvladovanje preostalega tveganja lahko države uvedejo ukrepe prilagajanja — denimo spodbujajo kmete k prehodu na bolj suši odporne poljščine ali bolje upravljajo rabo vode.
Bolj ko se segrevanje stopnjuje, večja je nevarnost, da se regije in gospodarski sektorji ne bodo več mogli prilagoditi.
Najslabši možni scenarij
Med petimi priporočili znanstveniki predlagajo, naj EU razvije usklajeno vizijo s "sektorsko specifičnimi cilji prilagajanja, na primer za leti 2030 in 2040", ter najde načine za obvladovanje naraščajočih gospodarskih stroškov podnebnih nesreč, denimo prek proračunskih in zavarovalniških mehanizmov.
To mora temeljiti na skupnem referenčnem scenariju, pravijo znanstveniki, ki priporočajo, naj se EU pripravi na globalno segrevanje med 2,8 in 3,3 stopinje Celzija nad predindustrijsko ravnjo, kar je skladno s projekcijami, ki "nakazujejo približno 4 stopinje Celzija segrevanja za Evropo", je dejal Edenhofer.
Negotovost globalnih prizadevanj za zmanjšanje emisij
Načelo previdnosti zahteva, da se EU pripravi na tak scenarij, obenem pa bi morala svoje načrte tudi "preizkusiti v stresnih razmerah" ob še višjih scenarijih segrevanja, glede na negotovosti pri globalnih prizadevanjih za zmanjšanje emisij, je dodal.
Eno od večjih negotovosti predstavljajo ZDA, ki trenutno opazno obračajo smer svojih načrtov za zmanjševanje emisij.
Poročilo je kritično tudi do deregulacijskega zagona Komisije.
Prvi sveženj omnibus ukrepov Komisije za poenostavitev okoljske zakonodaje je večino podjetij v EU na primer oprostil obveznosti poročanja o tem, kakšno grožnjo podnebne spremembe predstavljajo njihovim poslovnim modelom.
Po mnenju raziskovalcev bi to "lahko oslabilo nadzor in upravljanje podnebnih tveganj v širšem gospodarstvu EU".
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
